Tovrstna rešitev poleg velike fleksibilnosti prinaša tudi potencialno nižje stroške poslovanja, saj uporabnikom omogoča, da plačajo le za dejansko porabljene kapacitete obdelave in shranjevanja podatkov.
V smislu fleksibilnosti storitev je najpomembneje, da uporabnik lahko najame storitve glede na trenutne potrebe, ki so lahko tudi povsem nepričakovane. Ko kapacitet ne potrebuje več, jih lahko preprosto sprosti. Ker vse to poteka dinamično, pri spremembi kapacitet strežnika ni potrebno ponovno zaganjati.
Računalništvo v oblaku zato predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške.
Tudi razmere v gospodarstvu so v zadnjem letu in pol imele določen vpliv na to, da podjetja računalništvu v oblaku namenjajo vse več pozornosti. V trenutnih razmerah je potrebno paziti na izdatke, zato je težko spregledati rešitev, ki lahko prinese cenejši in fleksibilnejši dostop do računalniških storitev.
Ker se storitve ne poganjajo na krajevnih računalnikih, tudi ni potreb po zelo zmogljivi strojni opremi. Poganjati je potrebno le uporabniški vmesnik oblaka, ki je lahko kar spletni brskalnik ali pa deluje na podoben način.
Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay itn.
